Študije primerov

Rak mehurja 

Dr. J.K., 49 let star, je dobil diagnozo rak mehurja v Salzburgu v Avstriji decembra 1993. Doktor prava je bil tedaj predsednik evropske multinacionalke in redni kadilec. 

Tumor so mu odkrili v zmerno napredovanem stadiju. Pričel se je širiti  z mehurja, kazali so se znaki v limfnih vozlih in bil je precej agresiven. Povedali so mu, da ima pred seboj še tri do pet mesecev življenja.

Ravnal se je po zdravnikovem nasvetu in se podvrgel celotnemu poteku zdravljenja. Rekel jim je, da naj »odrežejo vse«. Februarja so mu odstranili prostato in sečevod ter mu namestili umetni mehur. Istega meseca je pričel s klasično štiri stopenjsko  kemoterapijo, ki je potekala   do avgusta. 

»Kemoterapija, ki je sledila, je bila zares udarec. Četrte nisem sprejel. Čutil sem, da me bo ubila in ne pozdravila. Nobene moči nisem imel več.«

Za Biobran je slišal od njihovega tokijskega sekretarja, ki je zanj zvedel od prijateljev. Soglašal je s tem, da ga poskusi. Bil je sicer skeptik glede komplementarne medicine, a je kljub temu čutil, da se splača poskusiti karkoli. Po končani kemoterapiji je jemal tri do štiri tablete Biobran na dan. 

»Popolnoma sem spremenil svoj način življenja – t.j. nore delovne pogoje in zelo zahtevno privatno življenje, kar je bilo poleg mnogih drugih dejavnikov preveč, da bi moj duh in telo zdržala daljše obdobje. Vsem, ki imajo podobne simptome,  lahko le priporočam, da temeljito spremenijo svoje življenje, da bodo imeli upanje preživetja. Biti tako blizu smrti je dobra prilika, da se s smrtjo spoznate in je ne vidite kot sovražnika, ampak kot nekoga, ki mora opraviti svoj posel.«

Tri leta so bila potrebna J.K., da je ponovno pridobil svojo fizično in psihično kondicijo in še nadaljnja tri leta, da je z gotovostjo začutil, da je premagal svojo bolezen. Ne ve, ali je deloval Biobran ali ortodoksno zdravljenje, a ko se bliža desetletju po svoji prvi diagnozi, pravi: »Raka ni več. Po navadi rečemo, da postanete 5 do 6 let po zdravljenju brez ponovitve nevtralni za raka. Meni niso nikoli rekli, da sem v remisiji. Še vedno sem živ in zelo dobro se počutim.«

Kar zadeva vzrokov za njegovega raka meni, da je igral stres pomembno vlogo in sicer skupaj poslovno, družabno in družinsko življenje. Še vedno jemlje Biobran enkrat dnevno in pravi: »Sedaj živim bogatejše in tehtnejše življenje.«

Rak nosne votline 

Dr. Teičiro Fukušima (izjemoma smo v interesu javne preglednosti in jasnosti razkrili njegovo identiteto), predsednik, oddelek za porodništvo in ginekologijo, Univerza za medicino Charles R. Drew, Los Angeles.

Ko je stalno hitel po bolnici, kjer je delal 20 let in skrbel za pacientke na porodniško ginekološkem oddelku, ki ga je vodil, je začelo dr. Teičira Fukušimo skrbeti za njegovo lastno zdravje. Najprej je verjel, da njegovo zaprtje in rektalne krvavitve kažejo na hemeroide. Prestrašen je postal, ko se je krvavenje poslabšalo. Aprila 1999 je biopsija pokazala, da ima raka na debelem črevesu. Nadaljnji testi so pokazali, da se je rak razširil na jetra. 

Kolegi so ga napotili na Univerzo južne Kalifornije v Los Angelesu. Načrt je bil, da se bosta pri operaciji izmenjavali dve skupini kirurgov. Najprej so mu odstranili del debelega črevesa in potem ko je bil še vedno pod anestezijo, se je druga skupina lotila jeter. Ko so ga odprli so bili osupli. Odkrili so tisoče majhnih tumorjev. »Ni imelo smisla odrezati pol in pustiti še pol, ki bi ostali, torej so prenehali z operacijo, » je mirno dejal dr. Fukušima. »Upanje je bilo zelo majhno.Doktor mi  je rekel, da imam še kakih šest mesecev do enega leta življenja«. Star je bil 57 let. 

To je bil izredno agresiven rak in vedel je, da presaditev jeter ne bi imela smisla. Rak se je verjetno že razširil. Vendar so mu v poskusu, da bi mu izboljšali kakovost življenja, ki mu je še preostalo, štiri tedne po operaciji svetovali, da prične cikel kemoterapije (5-FU) s črpalko za kontinuirano infuzijo. 

Okrog šest tednov po kolektomiji je dr. Fukušima spet pričel delati na  Univerzi za medicino Charles R. Drew  in živel kolikor se da običajno. Tam ga je obiskal kolega z imunologije dr. Mamdooh Ghoneum, ki mu je svetoval, da naj jemlje Biobran. Julija 1999 je Fukušima pričel dnevno jemati  Biobran. 

Ko je pričel jemati Biobran, je bila aktivnost celic naravnih ubijalk pri dr. Fukušimi na nizkh 15%. Tri tedne kasneje je zrasla na 35%. Vsakih dva ali tri mesece so mu naredili računalniško tomografijo, da bi opazovali napredek  bolezni. Čeprav ta pregled ne zaznava majcenih sprememb, pa so se največje, ki merijo 1,1 cm krčile in čez kakšno leto niso bile več vidne. 

A računalniška tomografija ima svoje pomanjkljivosti  in bolj natančen pregled (skeniranje s pozitronsko tomografijo – PET) je odkril, da je bil rak še vedno prisoten v jetrih. Še en mesec je nadaljeval je s kemoterapijo. Naslednje skeniranje PET je dalo negativen rezultat. »Torej smo objektivno vedeli, da se tumor manjša in vsi so me začeli klicati ‘čudežni človek’, ker so trije ali štirje s podobnimi neugodnimi tumorji, ki so približno iti čas kot jaz pričeli s kemoterapijo, vsi pomrli v času do enega leta.«

Ali tedaj misli, da je bila kemoterapija uspešna? Oseba s kemoterapije si domišlja, da je tako. Moj pastor meni, da je pomagala tudi molitev. Jaz pa mislim, da je pomagalo vse to. 

»Kot znanstvenik menim, da naravne celice ubijalke edine lahko odznotraj »poskrbijo« za tumor. Obstajajo poročila o čudežnih izginotjih velikih neozdravljvih tumorjev; to se lahko zgodi le odznotraj, vaša lastna kri poskrbi za tumor. Naravne celice ubijalke so tiste, ki to store. Torej ne dvomim, da je Biobran pomagal mojim celicam ubijalkam, da so se spravile nad tumor namesto mene«.

Dr. Fukušima je tri mesece ostal na visoki dnevni  dozi 3 grame  Biobran in potem zmanjšal dozo na 2 grama na dan. Potem je junija 2002 opazil otekel limfni vozel na desni strani vratu. 

»Dovolj je bil velik, da je bil na daleč opazen«. Biopsija je potrdila, da je bil vozel rakast. S kolonoskopijo, ki naj bi preverila, ali se je povrnil prvotni rak debelega črevesa in s skeniranjem telesa, niso našli  nobenih nadaljnjih tumorjev. Našli pa so redko obliko – raka nosne votline. To je bil agresiven tumor v velikosti olive za nosom. Kljub bližini ni bilo dokaza, da se je razširil na možgane. 

Od avgusta 2002 do februarja 2003 je dr. Fukušima prenašal brutalno obsevanje pet dni tedensko in vsake tri tedne močno kemoterapijo. Shujšal je kakih 12 kg. Medtem pa je zvišal dozo Biobran na 3 grame dnevno. Po prvem napadu obsevanja in enega kroga kemoterapije je radiolog preveril limfni vozel  pri d. Fukušimi. Dejal je: »Halo! Saj se že krči To ni bilo obsevanje, ker traja tedne, da učinkuje. To je dobro znamenje. Pomeni, da je tumor zelo občutljiv na nekaj tistega kar dajemo.« 

Dr. Fukušima je opravil obsevanje in zdravljenje s kemoterapijo in je bil še dvakrat potem pregledan, pri čemer niso našli prisotnosti tumorja.  Toliko ljudi je spraševalo: »Dobro, če je tisto kar jemljete tako dobro, kako se je lahko razvil drugi rak?« Ne vem, kako dolgo sem ga imel, čeprav je rasel počasi. Postajal sem zadihan in dolga obdobja utrujen. Ker je sprožilec raka še vedno skrivnost, ni mogoče vedeti, kakšna bi bila razlika ob regularni dozi Biobran. 

»Zelo malo ljudi lahko reče, da so preživeli dva značilna raka – zelo napredovan rak debelega črevesa in drugega, popolnoma drugačnega, popolnoma diferenciranega, zelo agresivnega raka nosne votline, ki je bil v tretji fazi. Od obeh sem v celoti okreval. Štejem med 5% tistih, ki so imeli rak v 4. stopnji in so po njem živi že pet let. 

Rak grla

Februarja 2003 je 47 letni Čeh H.K. dobil diagnozo raka na goltancu. Njegovi simptomi so bili težave s požiranjem in utrujenost. Zdravnik obolelega H.K. mu je razložil potrebo po takojšnjem pričetku kemoterapije in obsevanja in mu povedal tudi o nekaterih stranskih učinkih, ki jih lahko pričakuje kot posledico težkih terapij.

Vedel sem, da moram podpirati svoj imunski sistem, da bom imel boljše možnosti za ozdravitev in sem zato lekarne prosil za informacijo, pa tudi po svetovnem spletu sem iskal, da bi našel komplementarne pristope, ki bi mi pomagali skozi ta čas, poln izzivov. Takrat sem odkril Biobran, ki je bil videti zelo učinkovit. Takoj sem začel jemati 1000 miligramov dnevno. S to dozo sem nadaljeval skozi vse obdobje mojega zdravljenja. Svojega zdravnika nisem obvestil o moji odločitvi, da bom jemal Biobran, ker na splošno zdravniki ne cenijo vloge prehranskih dodatkov. Biobran je bil edini prehranski dodatek, ki ga je H.K. dodajal svoji dieti v tem času). 

Čeprav se je H.K. kot zunanji pacient podvrgel težkemu ciklu kemoterapije in obsevanja, ni utrpel izgube teže, nobene bolečine in izčrpanost. To je neobičajno. Razpoloženje se mu v tem času ni pokvarilo, in čeprav je imel probleme s požiranjem, je njegov tek ostal zdrav. »Lahko sem prestal radikalno zdravljenje – vsakodnevno kemoterapijo in s tedensko visoko dozo kemoterapije in obsevanja – in se še vedno vozil v bolnico in potem še delal. Nisem čutil nobenih težav in sem bil v precej dobri fizični kondiciji.« 

Med zdravljenjem se je H.K. potrudil, da je vzdrževal nizek nivo stresa, nekaj kar je bilo precejšen izziv, ker se je odločil, da ne bo prenehal delati.  »Pogosteje kot prej sem se sproščal,«  je priznal. »Zame je bilo zelo pomembno moje stanje duha imel pa tudi nisem nobenih stranskih učinkov, počutil sem se v zelo dobri kondiciji. Poskusil sem jesti bolj zdravo in prenehal sem piti alkohol.«

H.K. je prenehal s svojo petmesečno kemoterapijo julija 2003. Potem je bil operiran zaradi odstranitve ostankov tumorja in danes mu je dobro, a še vedno jemlje 500 miligramov Biobran dnevno, da vzdržuje močno imunost. »Ne vem prav dobro, kako mi je Biobran pomagal, a ves čas zdravljenja sem se počutil zelo dobro in še vedno sem živ. Presenečen sem bil, kako učinkovit je bil ta prehranski dodatek in verjamem, da mi je kombinacija konvencionalnega zdravljenja, dopolnjena z  Biobran učinkovito pomagala v borbi z rakom in pri vzdrževanju kakovosti življenja.«

Rak želodca

Ko so zdravniki v Hokaido na Japonskem odprli trebuh 53 letni ženski, da bi ji odstranili tumor z želodca, so se odločili operacijo opustiti in so jo spet zaprli. Tumorji so se tako razširili, da niso mogli ničesar več storiti. 

Ženski so dali le še tri mesece življenja in jo poslali domov umreti. Družina je odklonila ponudbo za kemoterapijo, ker so verjeli, da ne bi učinkovala. 

Pred diagnozo marca 1996 je eno leto trpela želodčne bolečine. Čeprav je sumila, kaj bi lahko bilo narobe, ji družina ni nikoli povedala, da ima raka. Tedaj je hči slišala za Biobran.Njena mati je pričela jemati 3 grame dnevno.  »Ni imela kaj prida apetita, ampak čez kak teden  ji je pričelo iti na bolje. Vrnil se ji je tek in lahko je hodila okrog po hiši«, je dejala njena hči.

Šest mesecev kasneje po rednem obisku bolnice in rednem rentgenskem pregledu, so hčerko poklicali v bolnico, da bi dala soglasje za še eno operacijo.

»Zdravnik mi je pokazal  dva rentgenska posnetka, enega, posnetega ob prvem pregledu in drugega z nedavnega obiska pri njem. Sprememba je bila presenetljiva. Večina sence je izginila«.

Septembra 1996 je imela še eno operacijo, ko so ji odstranili še preostale tumorje na želodcu.  »Zdravniki so bili osupli, ko so videli, da je večina tumorjev izginila. Njen zdravnik mi je rekel, da je prvič videl tak primer.« Verjamemo, da je bil zares čudež. Moja mama sedaj uživa normalno zdravo življenje.«

62 letna Japonka je zavrnila zdravljenje potem, ko so ji marca 1997 našli benigno bulo na želodcu.  Januarja 1999 je bruhala kri in takoj so jo sprejeli v bolnico.  Zavrnila je operacijo, s katero bi ji odstranili sedaj že maligni tumor. 

Pregled kakšna dva meseca kasneje je pa pokazal, da je tumor postal agresiven. Pacientka je spet odklonila konvencionalno terapijo in šla v holistično kliniko, kjer so jo dali na 4 gramsko dnevno dozo Biobran kot del režima, ki je vključeval delno postenje in dodatek zelenjavnih encimov, ki naj bi izboljšal njeno krvno sliko.

Dva tedna po pričetku jemanja Biobran  je dejala, da se je bolečina zmanjšala in da se ji je izboljšal tek. Kak mesec kasneje je tehtala 4 kg več. 

Pregled v nekako tem času ni odkril nobenih znakov malignih tumorjev. Dva meseca kasneje julija 1999 so bile izrastline v želodcu še enkrat pregledane in ugotovljeno je bilo, da so benigne.

Želodčni karcinomi 

Razen tega, da je postal diabetik, je bil S.N. v svojih zgodnjih petdesetih letih dobrega zdravja. V l. 2001 in prvi polovici 2002 se je pričel slabo počutiti. Maja 2002 je prvič opazil kri v stolici, a se ni hotel sprijazniti z možnostjo, da je karkoli lahko narobe. Simptome je skrival pred svojo družino in pred zdravnikom. 

Na poslovnem potovanju v Singapur je obiskal Nacionalno univerzitetno kliniko in se potožil  glede problemov z želodcem. Trpel je zaradi vztrajnih slabosti, bruhanja, občasne diareje in krvavih stolic. Avgusta 2002, ko je bil star 57 let so mu diagnosticirali karcinom – ulcerozni tumor zmerne velikosti na požiralniku. 

Podvržen je bil trimesečnemu ciklu kemoterapije, a zdravljenje ni bilo uspešno. Stanje se mu je poslabšalo.   

Ko se je vrnil domov v Ras El Kahimah v Združenih arabskih emiratih, je videl oglas za Biobran, ki ga lokalno tržijo pod nazivom Lentin-Plus. Vedno ga je zanimala komplementarna medicina in redno je uporabljal Royal Jelly, izvleček iz ječmena in druge zeliščne pripravke. 

Decembra 2002 je pričel jemati 3 grame Biobran dnevno. Istočasno je pod vodstvom dr. Rafeha Bechirja spremenil prehrano. Prenehal je jest meso in mlečne izdelke. Jedel je kuhano zelenjavo in sveže sezonsko sadje in solate in pil veliko čiste vode. Znižal je raven stresa. 

Dejal je, da so se mu težave zmanjšale en mesec potem, ko je prvič vzel Biobran. Nič več ni imel diareje, ni bruhal ali bil anemičen. Nič več ga ni pekla zgaga in ni se mu dvigala kislina. Izginila je kri v stolici. Povrnil se mu je normalen tek in izboljšala se mu je prebava. Počasi so izginevale posledice kemoterapije, kot je izguba las. Izboljšalo se mu je stanje belih krvničk in hemoglobin. 

Čeprav je bil v začetku nervozen zaradi jemanja Biobran, je po enem mesecu pričel upati na izboljšanje. Verjame, da je Biobran  »100 odstotno« odgovoren za ozdravitev.  

Levkemija

Po aktivnem in dolgem zdravem življenju in brez večji obolenj je onkolog 72 letni E.C.  napovedal ne več kot eno leto življenja. 

Julija 2001 je obiskala splošnega zdravnika in se pritožila zaradi  razjed v ustih, ki se niso hoteli pozdraviti. E.C., ki je vse življenje živela v vasi blizu Pontefracta v zahodnem Yorkshiru v severni Angliji so napotili v splošno bolnico v Pontefractu. Diagnozo akutne mieloidne levkemije je dobila do novembra istega leta. »Onkolog je dejal, da ne bo doživela Božiča 2001«, je dejala njena hči J.T. Rekli so ji naj takoj začne cikel kemoterapije in da naj pričakuje, da bo bolna  ležala v bolnici 2 meseca. Rečeno ji je bilo, da tudi s kemoterapijo ne bo doživela kakega podaljšanja življenja. Ko so ji to povedali, jo je bližina smrti naredila resignirano. Rekla je: »Deset ali dvanajst mesecev. To je ravno dovolj, da spravim hišo v red.«

Podžgana zaradi tega, kar je videla kot brezbrižnost sistema in kot žalostno prognozo ter zaskrbljena zaradi materine resigniranosti se je J.T. lotila iskanja alternativnih poti za zdravljenje. Opravila je štiri ali pet dni intenzivnega iskanja po svetovnem spletu  in obiskala bristolski center za pomoč pri raku preden naj bi mati obiskala Somerset.

»Preden je šla tja, sem bila prepričana, da kemoterapija ni prava pot. Ker so bile njen rezultati   krvnih preiskav tako neugodni, bi kemoterapija najbrž popolnoma uničila njen imunski sistem in bi verjetno umrla zaradi pljučnice in se nikoli več ne bi vrnila iz bolnice«. 

J.T. je napravila načrt z dieto za intenzivno razstrupitev t.j. brez mesa in mlečnih izdelkov ter organsko zelenjavo in sadjem, plus z minerali in dodatki. »Zamisel je bila v tem, da ima telo opravka  s kolikor se da  malo toksini in se tedaj lahko bolje spopade s tistim kar je v njem narobe«.

Preko 18 mesecev do dveh let je sistem detoksikacije dobro deloval in vsa odčitavanja so pri E.C. pokazala, da je stabilna. Njen onkolog je izrazil presenečenje in ji naročil, da naj nadaljuje s tem, kar počne. Kontrole so bile potem namesto treh tednov na vsake dva meseca. Od novembra 2002 se je začelo po malem zmanjševati število belih krvničk in padanje se je nadaljevalo januarja 2003. J.T. je na svetovnem spletu prebrala, da bi Biobran  lahko pomagal tistim, ki trpijo za levkemijo in njena mati ga je pričela jemati februarja 2003. Šest do osem tednov po pričetku z dnevno dozo 3 gramov  so se E.C. rezultati obrnili in pričeli spet rasti.

»Biobran sem izbrala  zato, ker je bil podprt s kakovostnimi raziskavami«,  je dejala J.T. »Število belih krvničk (CD4+ celice) se je pričelo dvigati in ravno tako število krvnih ploščic (trombocitov). Hemoglobin je variiral navzgor in navzdol. Število belih krvničk me je bolj vznemirjalo. Če si te lahko pripravil do rasti, potem rakaste celice niso zmagovale. Na to sem se koncentrirala«. 

»Ugotovili smo, da je pričelo učinkovati in vztrajali smo pri tem. Zdravniki so spet rekli, da ji namesto prejšnjih treh  ni treba hoditi na pregled 6 tednov. 

»Mislim, da če ne bi našli nekaj drugega, za kar smo vedeli, da dejansko cilja na specifičen element raka in kar krepi naravne celice ubijalke, potem bi res še naprej propadala. Februarja, potem ko smo pričeli zdravljenje z Biobran, je imela še eno močno izboljšanje rezultatov, mentalno je bila spet močna.« 

NonHodgkinov folikularni limfom

J.L. je bila 39 let stara ženska iz Reke na Hrvaškem. Marca 2005 so ji diagnosticirali III A fazo nonHodgkinovega folikularnega limfona in naslednji mesec je pričela kot zunanji pacient s ciklom kemoterapije. Preden je pričela s kemoterapijo je J.L. iskala način, kako bi pomagala svojemu imunskemu sistemu in je odkrila Biobran. Takoj je pričela jemati visoko 3 gramsko dnevno dozo prvi mesec zdravljenja. Spremenila je dieto v makrobiotsko. 

Rezultat komplementarnega pristopa je bil, da je med kemoterapijo lahko vzdrževala življenjski stil dobre kakovosti  in boljše energetske nivoje. Čeprav ji je zdravnik opisal stranske učinke kemoterapije, je bila J.L. prijetno presenečena, ko je ugotovila, da jih je imela precej manj kot je pričakovala. To ne pomeni, da kemoterapija ni bila naporna, a dieta in Biobran sta ji jo pomagala prestajati. »Moj zdravnik je bil srečen, ker sem tako lahko nadaljevala s kemoterapijo. 

J.L. je nadaljevala s kemoterapijskimi cikli in je sedaj zmanjšala svojo dozo Biobran  s treh gramov na 1 gram dnevno. Trdno je prepričana, da ji je Biobran skupaj z makrobiotsko dieto pomagal prestati vsako nadaljnjo kemoterapijo in da je med obiski bolnice mnogo hitreje  okrevala.

Karcinom na jajčnikih 

Februarja 1993 je bila diagnoza 53 letne ženske agresivni rak obeh jajčnikov. Operaciji je sledila kemoterapija. Istočasno je začela jemati 3 grame Biobran dnevno. 

Stanje se ji je pričelo normalizirati in aktivnost njenih celic naravnih ubijalk se je pomembno izboljšala v treh tednih potem, ko je začela zdravljenje s kemoterapijo in jemati Biobran.  Številke so se še naprej izboljševale in štiri in pol mesece kasneje je bila aktivnost celic naravnih ubijalk 72.6 odstotka t.j. višja kot je običajno.