Zdravje in Bio Bran

Če se vprašamo: »Kaj je zdravje?«, se moramo po navadi soočiti z osupljivim razponom možnih odgovorov. Prav gotovo dobra kondicija ni zdravje. A čutimo, da je v tej ideji skrita resnica.

Dobra kondicija imunskega sistema je bistveni del našega zdravja. Brez aktivnega imunskega sistema – celične obrambe, bele krvničke, ki branijo naše meje, potujejo po naših tkivih in spijo. Precej znanstvene pozornosti je bilo in je osredotočeno na prebujanje celičnih obrambnih mehanizmov. 

Ogromno povečanje stopnje raka vseh vrst zahteva inovativnost, iznajdbe in naložbe v poglabljanje našega znanja o imunosti. Ustvarjanje praktičnih metod podpiranja in povečevanja imunske funkcije je postalo imperativ. 

Nivo naše imunosti ali aktivnosti našega imunskega sistema je odvisen od kakovosti in količine hranil v naši prehrani kot tudi od količine strupov prisotnih v naših telesih. Bolezni, vključno z rakom, se bodo precej verjetneje razvile pri posameznikih s šibkim ali lenobnim imunskim sistemom, ker je telo v takih primerih manj sposobno ubraniti svojo nedotakljivost. Ker je moč imunskega sistema odvisna od zunanjih dejavnikov, kot so n.pr. prehrana, prisotnost strupov v organizmu, je pri večini rakavih bolezni element povzročitve okoljski dejavnik. 

Ena ključnih komponent našega imunskega sistema so naravne celice ubijalke (NK – natural killer cell). Ta tip bele krvničke ali limfocita nastaja v kostnem mozgu (skupaj z vsemi drugimi limfociti kot so limfociti T in B), dozori pa v priželjcu (timus). Proizvodnja teh obrambnih celic se poveča, če so prisotne tumorske celice. 

Od vseh vojščakov imunskega sistema so najbolj agresivne naravne celice ubijalke. Predstavljajo hrbtenico imunskega sistema in so prva obrambna linija proti mutiranim celicam (tumorske celice) in celicam, ki so okužene z virusi kot n.pr. SARS (Severe Acute Respiratory  Syndrome), ki je znan od nedavnega in ki ogroža naše zdravje. 

Naravne celice ubijalke so limfociti, ki nimajo imunološkega spomina in so del prirojenega imunskega sistema. To pomeni, da delujejo nagonsko – predhodno so programirane, da uničujejo okužene ali rakaste celice. Te celice tvorijo od 5 do 16 % celotne populacije limfocitov in so v celoti zaposlene z nalogo iskanja in uničevanja.  

zdravje

Naravne celice ubijalke pa vendar ne ubijajo vsevprek. Pri normalnih celicah iščejo nekakšno zastavico – prapor  in če jo najdejo, potem tej celici prizanesejo. Tak signal pri celici naravni ubijalki premaga željo po ubijanju. Če pa na celici tarči ni zastavice, celica naravna ubijalka napade. Pritrdi se na tarčo in spusti posebne snovi, ki zvrtajo luknjice skozi celično steno. Zunajcelična tekočina prične pritekati navznoter in končno napadena celica eksplodira. 

Naravne celice ubijalke se akumulirajo večinoma v sekundarnih limfoidnih tkivih – mandeljnih, limfnih vozličih in v vranici – potem ko se tvorijo v kostnem mozgu. Tam te celice ubijalke čakajo na aktiviranje (verjetno potem, ko jih spodbudijo stražarske dendritske celice) preden reagirajo na dva različna načina. Po enem načinu začnejo takoj izločati citokine, signalne proteine, ki modulirajo odzive limfocitov T in B, ki se pojavljajo. Po drugem načinu naravne celice ubijalke postanejo učinkovite ubijalke tumorskih in z virusi okuženih celic.  

Vendar pa občasno naravne celice ubijalke ne prepoznajo tumorske celice kot deviantne. Te neprepoznane tumorske celice mogoče nimajo dovolj antigenskih lastnosti, ki običajno izzovejo imunski sistem ali pa lahko celice zaviralke brzdajo napad celic naravnih ubijalk. 

Primarna naloga celic naravnih ubijalk v okviru funkcioniranja imunskega sistema je v napadu na rakaste celice. Naravne celice ubijalke so lahko zatrte zaradi kroničnih bolezni kot n.pr. kroničnih viroznih obolenj.  Zato je treba pri posamezniku izvesti širše preiskave in ne le merjenja celotnega števila celic naravnih ubijalk. 

Pokazalo se je, da je pri pacientih z masivnim malignim obolenjem in veliko obremenitvijo s tumorji, znižana aktivnost celic naravnih ubijalk. Nizka aktivnost celic naravnih ubijalk je pomembno povezana z nastankom metastaz. Pri pacientih z metastazami je čas preživetja v neposredni odvisnosti od ravni aktivnosti celic naravnih ubijalk. 

Med kirurškim posegom na primarnem tumorju se lahko maligne celice sprostijo v obtok in razvijejo se v metastazna žarišča. Še več, omejevalni učinek operacije in anestezije na naravne celice ubijalke utegne še nadalje olajšati preživetje tumorskim celicam, ki izhajajo iz primarnih ali metastaznih bul in prispevati  k povečani stopnji metastaz. 

Obsevanje in kemoterapija znižujeta aktivnost celic naravnih ubijalk in je zato zelo pomembno zmanjšati njune škodljive učinke na imunski sistem. Nizka aktivnost celic naravnih ubijalk se pojavi tudi pri avtoimunih boleznih in pri sindromu kronične utrujenosti. Zelo zaskrbljuje tudi dejstvo, da je za  mnoge običajne kemikalije ugotovljeno, da škodujejo, poslabšajo in znižajo funkcijo in število celic naravnih ubijalk.  

Modifikatorji biološkega odziva lahko zvišajo aktiviranje, nastajanje ali citotoksičnost že prisotnih celic naravnih ubijalk. Citokini kot so interferoni IL2 in IL12, bakterijski proizvodi, rastlinski lecitini in izvlečki, Coriolus versicolor, zdravilne gobe, transferni faktor in antioskidanti kot je n.pr. vitamin C so vsi učinkoviti pri izboljševanju imunske funkcije. 

Še več, obstajajo aplikacije, kako preseči negativni učinek operacije in anestezije na dejavnost celic naravnih ubijalk. Ta zaviralni učinek lahko še nadalje olajša preživetje tumorskim celicam, ki nastanejo iz primarnega ali metastaznega tumorja in lahko prispeva k povečani incidenci metastaz. Vsled tega se utegnejo izkazati varne  nizke doze interferona in vzporedna uporaba rastlinskih izvlečkov. Če so pravilno dozirani, učinkovito preprečijo nadaljnje razsejavanje tumorja in metastaze. 

Aktivacijo celic naravnih ubijalk je lahko doseči s terapijo z interferonom, interferonskimi induktorji, interleukinom–2 in bakterijskimi pripomočki. Vendar so stroški za to visoki – v denarju in v stranskih učinkih. Želja po alternativnih sredstvih je vodila v iskanje funkcionalnih  prehranskih izvlečkov (derivatov), ki so sposobni brez stranskih učinkov proizvesti pozitivne učinke na aktivnost celic naravnih ubijalk. 

Knjiga se osredotoča na stimulacijo imunske obrambe z uporabo Biobran, izvlečka iz riževih otrobov. Raziskave opisujejo dobrodejne učinke na aktivnost celic naravnih ubijalk z uporabo Biobran. Avtor Spencer Bright je izkušen britanski novinar, ki je za to knjigo zbral številne intervjuje z vodilnimi zdravniki in raziskovalci ter pacienti z vsega sveta. Nima pristranskih pogledov ali predsodkov do naravnih zdravil, ampak enostavno popisuje, kar so mu povedali vpleteni s tem prehranskim dodatkom. 

Lahko vam le priporočam, da izkoristite informacije, ki so v knjigi in si sami napravite zaključke. Upam, da boste uporabili Biobran kot del vašega protokola za podporo imunskemu sistemu. Definitivno deluje.

Dr. Anthony Soyer, M.B.,B.S.
The Diagnostic Clinic
50 New Cavendish Street
London W1G 8TL
London, december 2004