Izraz »imun« izhaja iz latinščine immunis, kar pomeni »izvzet«, ki se v zvezi z besedo imunski sistem nanaša na zunanje invazivne dejavnike. Imunski sistem je naša kolektivna armada – trilijon belih krvničk, kostni mozeg, protitelesa, citokini in žleza priželjc, ki odkriva in uničuje milijone mikrobov (bakterije, virusi, paraziti, gljivice), ki vsakodnevno prodirajo v naša telesa in tisoče naših lastnih celic, ki so postale genetsko nenormalne ali rakaste. Ker imunski sistem opravlja to vitalno nalogo, naša telesa obdržijo svojo neokrnjenost; brez njega bi bili v nekaj dneh mrtvi.
Vse živali – od enocelične amebe do človeka – imajo imunski sistem. Na splošno velja, bolj kot je organizem kompleksen, bolj je kompleksen njegov imunski sistem. Človeški imunski sistem je tako kompleksen kot naš živčni sistem in se je sposoben naučiti odzivanja na posamezne bolezni ter se teh odzivov spomniti še desetletja kasneje. Ta spomin imunskega sistema je seveda osnova za cepljenje – injektiranje bolezenskih toksinov v kri, da spodbudijo imunski odziv. Če se kasneje dejansko nalezemo bolezni, je imunski sistem že pripravljen za boj.
Dva sistema
Človeški imunski sistem lahko delimo na dva različna dela, ki nas ščitita na različna načina. Prvi je naravna (ali nespecifična) in drugi je pridobljena imunost. Prva je odraz avtomatskega odzivnega sistema, ki je programiran ob rojstvu, da nas varuje. Če se na primer urežemo, se pojavi takojšen odziv v obliki vnetja. Sledi mu kopičenje makrofagov, ki požirajo bakterije. To je nespecifični odziv, ker se zgodi enako pri vseh vrstah infekcije. Aktivnost celic naravnih ubijalk je še en primer nespecifične imunosti. Te naravne celice ubijalke lahko avtomatsko uničujejo rakaste celice pa tudi celice inficirane z virusi.
Drugi tip imunosti tako imenovana pridobljena imunost, je precej bolj zapleten in temelji na sposobnosti limfocitov T in B, da se odzovejo selektivno na tisoče različnih antigenov – virusov, bakterij, celic, velikih proteinskih in polisaharidnih molekul. Antigen je prav vse, kar izzove imunski odziv. Ta sistem je sposoben proizvesti odziv po meri posameznega napadalca, na katerega naleti in si potem ta odziv zapomniti, tako da se imunski sistem nauči iz te izkušnje zelo podobno temu kot se uči naš živčni sistem. Tudi če nimamo dobrega spomina, ga naš imunski sistem ima..
Prepoznavanje
Preden imunski istem uniči vsiljivce ali rakaste celice, jih mora prepoznati. Konec koncev je treba veliko večino naših celic, ki so zdrave, pustiti pri miru. Z drugimi besedami imunski sistem mora biti sposoben prepoznati razliko med samim seboj in tujkom. V primeru genetsko poškodovanih celic mora biti sposoben prebrati signal, da v celici nekaj ni v redu. Prepoznavanje igra osrednjo vlogo pri imunosti in je najbolj zapletena naloga imunskega sistema. Naša telesa in celice v njih se neprestano spreminjajo in neprestano smo izpostavljeni novim napadalcem. Potrebno je vzpostavljanje ravnotežja. Če je imunski sitem »prestrog«, se bomo znašli v položaju, ko napada naše lastno telo kot so primeri avtoimunskih bolezni in alergij. Če je pa imunski sistem preohlapen, potem lahko napadalci resno poškodujejo naša telesa in različne vrste raka lahko neovirano rastejo.
Posredovanje imunskega sistema
Odziv imunskega sistema je posredovan preko belih krvničk (levkociti vključno s celicami T, B in naravnimi ubijalkami, monociti, fagociti, bazofilci, nevtrofilci in eozinofilci), specializiranih celic v različnih tkivih (makrofagi, mast celice) in hormonov ter drugih kemičnih signalizatorjev, ki jih transportirata kri in limfni sistem. Velika večina imunskih celic je nastala iz prekurzorjev (predhodnikov) v kostnem mozgu in nato cirkulirajo v krvi in v tkivih. Na primer limfociti T in B, ki delujejo preko limfnega sistema prihajajo iz kostnega mozga. Celice T potem migrirajo v priželjc, kjer dozorijo. Odtod imajo celice T svoje ime.
Biobran in imunski sistem
Biobran, prehranski dodatek, narejen iz riževih otrobov in encimov gobe šitake, lahko znatno poveča aktivnost šibkega imunskega sistema. Čeprav ni povsem jasno, kako deluje, se predvideva, da vzpodbuja proizvodnjo citokinov – signalnih molekul, ki nadzorujejo aktivnost imunskega sistema. Biobran zato lahko stimulira šibak imunski sistem in ga optimira proti bolezeni.