Nastanek Bio Brana

Znanstveniki, ki so razvili Biobran so si izbrali drugačno, bolj naravno pot, kot so jo ubrale farmacevtske firme. Kot pravi g. Yasuo Ninomiya ustanovitelj firme Daiwa Pharmaceutical, proizvajalca Biobran: »Verjamemo, da je posebej pomembno zaupati v naravo, s katero moramo živeti v koeksistenci. Verjamemo, da naravna moč zdravljenja v organizmu poskrbi za temelj, potreben za korekcijo fizičnega neravnovesja.« 

Z uvajanjem zahodnjaškega načina prehranjevanja na Japonskem, kar pomeni poviševanje kalorij  in proteinov, je začela naraščati stopnja, z življenjskim slogom povezanih bolezni kot n.pr. rak, diabetes, visok krvni tlak in bolezni srca. Pri Daiwa Pharmaceutical so hoteli razviti proizvod iz prehranskih vlaknin, s katerim bi izravnali učinke neuravnotežene prehrane, iz katerih izhajajo takšna stanja.

Riž, ki je tudi osnovna hrana v Aziji, je bil dolgo spoštovan zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Tisoče let stara indijska literatura  je govorila o zdravilnih lastnostih riža pri zdravljenju želodčnih čirov, visokega krvnega tlaka, visokega holesterola in sladkorja v krvi. Kompleksni sladkorji (polisaharidi), znani po svojih protitumorskih lastnostih in po tem, da povišujejo imunsko sposobnost so prisotni v s hranili bogatem rižu bran. 

Dr. Hiroaki Maeda, šef raziskav in razvoja v Daiwa Pharmaceutical, je hotel najti rešitev na podlagi rastlinskih hranil za človeško zdravje in za poljedelstvo. Ima diplomo iz prehranske kemije na Visoki šoli za znanost in tehnologijo, Hortikulturne fakultete na univerzi v Chibi na Japonskem. Od poznih 1980ih preučuje zdravilne lastnosti kompleksnih sladkorjev iz rastlin in gob. 

L. 1992 je bil g. Ninomiya med obiskom v Los Angelesu v okviru Japonskega združenja za komplementarno in alternativno medicino predstavljen  dr. Ghoneumu, imunologu, ki je za National Institute for Health raziskoval okoljske polutante na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Pet spojin, vsaka z drugačno molekularno težo, je bilo poslanih iz Tokia dr. Mamdooh Ghoneumu, ki sedaj dela v raziskovalnem laboratoriju univerze za znanost in medicino Charles R. Drew, kjer je zaposlen kot izredni profesor na oddelku za otorinolaringologijo (ušesa, nos in grlo).  

Dr. Ghoneum je bil rojen v Egiptu in je diplomiral iz biologije na univerzi Mansoura. Dobil je štipendijo za študij na Japonskem, kjer je 1980 doktoriral na tokijski univerzi s študijo o učinku nizke radioaktivnosti na žlezo priželjc. Če upoštevamo dediščino atomskih bomb, ki so padle na Hirošimo in Nagasaki, ima tak študij sevanja na Japonskem še poseben pomen. Leta 1982 se je preselil v ZDA, kjer je postal pridruženi raziskovalec na medicinski fakulteti na UCLA (kalifornijska univerza Los Angeles).  

D. Ghoneum se je zanimal  za naravne celice ubijalke, še posebej za sposobnost celic naravnih ubijalk, da uničijo tumorske celice in sposobnosti rakastih celic, da se borijo in uničijo oslabljene naravne celice ubijalke. 

»Skoraj deset let sem raziskoval, kaj oslabi naravne celice ubijalke in dejavnike, ki zavirajo imunski sistem. Obstajajo trije dejavniki, za katere pravim, da so neizogibni: stres, staranje in rakotvorne kemikalije. Vemo, da stres slabi imunski sistem, a nihče ni iskal mehanizma, kako se to dogaja«, pojasni dr. Ghoneum.

Ko je  raziskoval dejavnike, ki zavirajo imunski sistem, je dr. Ghoneum hotel poiskati tudi način, kako okrepiti imunski sistem. Pričel je študirati imunoterapijo, natančneje modifikatorje biološkega odziva (substance, ki krepijo imunski sistem).

Kot pri številnih znanstvenih odkritjih, je bil tudi pri srečanju dr. Ghoneuma z dr. Ninomiyem prisoten element  slučajnosti. Dr. Maeda in njegovo iskanje rastlinskih ekstraktov za človeške zdravstvene težave skupaj z očaranostjo dr. Ghoneuma nad aktivnostjo celic naravnih ubijalk, so postali osnova, iz katere se je razvil Biobran in pozneje tudi dokazi o njegovi učinkovitosti. 

V začetnem obdobju raziskav Biobran je dr. Maeda poslal dr. Ghoneumu vzorce riža bran, encimsko razgrajene na posamezne sestavine. 

Dr. Ghoneum je uporabljal enostavno tehniko za določanje učinkovitosti vsake sestavine.  Preizkusil je učinkovitost protitumorskih sposobnosti celic naravnih ubijalk  in sposobnost makrofagov (belih krvničk ki obkrožijo in ubijejo mikroorganizme, odstranjujejo mrtve celice  in spodbujajo dejavnost drugih imunskih celic), da sproščajo signalne molekule, ki povečujejo protitumorsko aktivnost. Dr. Ghonemum je v začetku 1995  porabil več mesecev, da je odkril najučinkovitejši encimsko razgrajeni vzorec. »Čisto na začetku nismo vedeli, ali bo delovalo. Včasih skoraj nismo mogli spati, ker nas je skrbelo, ali bo uspelo ali ne. Skrbeli so me rezultati  in njih je skrbelo, ko so mi jih pošiljali. Bilo je kot da čakamo na rezultate izpita.« 

Končni proizvod, vodotopna biološka spojina modificirane celuloze iz riža bran, je imel močan, pozitivni učinek na krepitev imunskega sistema. Mnogi rastlinski proizvodi ne delujejo na imunski sistem, ker njihova visoka molekularna teža in kompleksna struktura kažeta, da so tujki, ki jih krvni obtok ne absorbira. Ključni element uspeha Biobran je ravno v lahkosti s katero se absorbira v krvni obtok.

Prvi preizkusi dr. Ghoneuma so bili izvedeni in-vitro na celicah v laboratoriju. Potem je napredoval k mišim in podganam. Kot model za študijo so uporabili starajoče se živali s slabotnim imunskim sistemom. Skupinam podgan so dali tri različne doze Biobrana in aktivnost celic naravnih ubijalka je zrasla proporcionalno z dozo do 142 %. Ko so preizkušali Biobran na miših in človeških celicah, so rezultati kazali povišanje molekularnih signalov, ki sprožijo protitumorsko aktivnost. 

»Nisem mogel verjeti svojim lastnim očem, ko sem prvič videl učinke Biobran,« je dejal dr. Ghoneum. »Tu je bila substanca, ki je bistveno vplivala na imunsko funkcijo, še posebej na aktivnost celic naravnih ubijalk.«

Daiwa Pharmaceutical je izvedel prve poskuse na ljudeh na 24 zdravih, 9 moških in 15 ženskah, povprečne starosti 34 let. Osebki so bili razdeljeni v tri različne testne skupine, ki so 60 dni prejemali različne doze Biobran. Med poskusom osebki niso smeli jemati zdravil ali vitaminov. V intervalih so merili aktivnost njihovih celic naravnih ubijalk. 

Aktivnost celic naravnih ubijalk se je v skupini z najnižjo dozo, en mesec po pričetku doziranja, skoraj podvojila. Pri drugih skupinah je zrasla za približno trikrat. Po dveh mesecih je povprečna aktivnost zrasla za približno petkrat. 

Poskusi so bili izvedeni tudi na podganah, ki so jim dajali dve običajni kemoterapiji proti raku Cisplantin in Adriamycin. Podgane, ki so jim skupaj z zdravili dajali Biobran, so vzdrževale večjo telesno težo in imele blažje simptome. Podgane, ki so jim dajali samo Cisplantin ali skupaj z nizko dozo Biobran so poginile, medtem ko so tiste, ki so prejele visoko dozo Biobran in Cisplantin preživele. 

Pomembnejši dejavnik, ki je skrbel dr. Ghoneuma, je bila hipoodzivnost na Biobran. Splošno v svetu zdravil velja, da hipoodzivnost pomeni, da je potrebno s časom povečevati doze, da bi dosegli isti učinek. Za preizkušanje, ali to velja tudi za Biobran, je bil potreben daljši čas. Dotlej vključno s študijo, ki je trajala 4 leta, ni bilo indikacij, ki bi kazale, de je hipoodzivnost na Biobran lahko problem. 

Prav tako so bili izvedeni poskusi v zvezi z morebitno toksičnostjo. Po preizkusih na miših je dr. Ghoneum izjavil »Biobran ima visoke varnostne nivoje, enake hrani, ki jo vsakodnevno zaužijemo. Nima znanih stranskih učinkov.«